bio DOMAČA JAJCA, paket 10 kosov

Jajčni rumenjaki skrbijo za zdrav vid z luteinom, tipom keratenoidov, ki pomagajo preprečiti starostno degeneracijo rumene pege. Lutein najdemo tudi v zeleni listnati zelenjavi, a raziskave so pokazale, da se lutein iz jajc bolje absorbira v telesu. Vsebujejo tudi antioksidant zeaksantin, ki varuje oči pred škodljivim UV-sevanjem. Vitamin D v rumenjaku je ključnega pomena za absorbcijo kalcija in ohranjanje zdravih kosti, zato je pomembno, da ga poleg sončenja zaužijemo dovolj s hrano. Z rednim uživanjem jajc lahko telesu zagotovite zadosten vnos železa, če se spopadate s slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa in simptomi, kot so glavoboli, utrujenost in razdraženost.

Jajce sestavlja kar okoli 76% vode, kar pomeni, da jajce nima zelo visoke energijske vrednosti. Jajčni beljak je v veliki meri vodna raztopina beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50% suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe (65%) in beljakovine (33%). Jajce vsebuje esencialne aminokisline, vezane v beljakovine z visoko biološko vrednostjo, ki jih lahko naše telo enostavno uporabi. Jajce vsebuje tudi minerale, med katerimi prevladujejo fosfor, cink, kalcij in železo ter številne vitamine, predvsem vitamina D in A, ter različne vitamine B kompleksa.

Pojavlja se pogosta skrb, da vsebnost holesterola v jajcih škoduje zamaščevanju telesa. Študije nikoli niso odkrile povezave med normalnim uživanjem jajc in koronarnimi boleznimi arterij. A pri tem je potrebno vedeti, da gre v resnici za strukturno molekulo, ki je pomemben del celične membrane – vsake celice v našem telesu. Holesterol je odgovoren za proizvodnjo testosterona, estrogena in kortizola in je zato zelo pomemben za normalno delovanje telesa. Holesterol pa ne pridobivamo le iz hrane, saj ga telo samo proizvaja v jetrih. Če uživamo hrano, ki je bogata s holesterolom, ga naša jetra preprosto proizvedejo manj kot prej, zato se skupna količina holesterola v telesu v resnici skorajda ne spremeni, odvisno od prehrane.

Maščobe se v jajcu nahajajo v rumenjaku in predstavljajo polovico energijske vrednosti celotnega jajca. Maščobna sestava jajc se sicer razlikuje glede na način vzreje kokoši nesnic, saj imajo jajca kokoši s proste reje višje vsebnosti omega-3 maščobnih kislin, v primerjavi s hlevsko in baterijsko rejo in na splošno nekoliko spremenjeno maščobno-kislinsko sestavo.

Jajca so ljudje uživali že pred več tisoč leti, ko so nabirali jajca iz gnezd divjih ptic. Ko so okoli 600 let pr. n. št. perutnino prvič udomačili, je oskrba z jajci postala enostavnejša. Takrat so jajca postala pomembna sestavina pri pripravi najrazličnejših jedi, tako v domači kuhinji kot tudi v industriji, saj jih odlikujejo številne zaželene tehnološke lastnosti. Najbolj pogosto so danes v uporabi kokošja jajca.

Več kot polovica prebivalcev v Sloveniji jajca običajno uživa enkrat tedensko ali redkeje, petina jih uživa večkrat na teden, desetina prebivalstva pa jajc ne uživa.